Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini z namenom odpraviti vse oblike revščine po vsem svetu. To je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Na podlagi le-te je Slovenija leta 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki določa 12 ciljev za uresničitev strateških usmeritev. Tretji cilj je »Dostojno življenje«, ki se bo med drugim uresničeval: »/…/ z varstvom ter zaščito družin in otrok ter ustvarjanjem spodbudnega okolja za odločanje za otroka«.
Pandemija COVID-19 je nesporno zarezala v življenja ljudi po vsem svetu. Participacija otrok niti v Evropski uniji žal še ni zadostno uresničevana pravica, zato je še toliko bolj pomembno, da v času sprejemanja ukrepov za zaščito zdravja vseh prebivalcev, opozorimo na položaj otrok. Pomembno je, da jih ne spregledamo, da jih vključujemo v sprejemanje ukrepov, prisluhnemo njihovi refleksiji in občutkom. Opozarjamo, da pomoč in podporo potrebujejo tako otroci kot starši. Pandemija COVID-19 vzpostavlja novo realnost, v kateri so otroci kot del družbe, ki je odvisen od odraslih, še bolj izpostavljeni tveganim dejavnikom – revščini in socialni izključenosti, nasilju v družini, spletnemu nasilju, osamljenosti, duševnim stiskam, učnim težavam.
Slovenija se je v okviru ciljev trajnostnega razvoja zavezala, da bo do leta 2030 razpolovila (za 50 % zmanjšala) stopnjo revščine otrok. Po podatkih SURS je stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji leta 2017 porastla na 12,8 % iz 11,9 % (2016). V letu 2018 je ponovno padla, in sicer na 11,7 % oz. 45.000 otrok. Tudi v letu 2019 je padla, in sicer na 10,5 % oziroma 41.000 otrok. Številka je velika in kaže na razhajanje med deklarativno ravnijo otrokovih pravic (po kateri je za otroke v Sloveniji dobro poskrbljeno) in praktičnim življenjem (kjer opažamo vrzeli na več področjih uresničevanja otrokovih pravic).
Trenutna prizadevanja glede boja proti revščini otrok potekajo v smeri, da bi Evropski parlament podprl predlog, da države članice EU najmanj 5 % sredstev ESS+ namenijo za odpravo revščine otrok. K temu smo pozvali tudi slovenske poslance v evropskem parlamentu.
Pretekli teden se je zaključila javna razprava glede Jamstva za otroke, ki bi pomagalo zagotoviti, da bi vsak otrok, ki ga ogroža revščina ali socialna izključenost, imel dostop do brezplačnega zdravstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačne predšolske vzgoje in izobraževanja, dostojnega bivališča, kakovostne prehrane. Jamstvo za otroke bi Sloveniji služilo kot okvir za vzpostavitev nacionalnih strateških politik za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti s posebno pozornostjo na preprečevanju in reševanju revščine otrok.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini tako pozdravljamo pozitivne premike pri odpravi revščine otrok na ravni Evropske unije in pozivamo Slovenijo, da v teh negotovih časih dodatno zaščito namenijo najbolj ranljivim skupinam otrok.
