V četrtek, 28. marca, smo v Vili Rožle pripravili redno letno programsko skupščino Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje. Člani in članice iz 15 Društev prijateljev mladine, ki delujejo v treh šaleških občinah, so sprejeli poročila o delu v lanskem letu in potrdili bogat program za leto 2019. Skupščine zveze so vedno posebne tudi zato, ker na njih podelijo priznanja ob Tednu otroka. Priznanja za »izreden prispevek k družbeni vzgoji otrok« so za leto 2018 dobili trije dolgoletni prostovoljci, brez katerih si pri zvezi težko predstavljajo delo in izvedbo raznolikih projektov. Dobitniki priznanj svoja znanja in talente nesebično delijo med otroke in družine iz Šaleške doline.
Iz rok predsednika MZPM Velenje Zdenka Goriška je priznanje prva prejela Janja Jelen, dolgoletna prostovoljka zveze in uspešna predsednica Društva prijateljev mladine Šentilj. Rada ima izzive in otroke, ki so izziv, otroke, ki so drugačni in odstopajo od povprečja. Vedno jo pri tem zanima, kakšna življenjska zgodba jih zaznamuje. To je tisto, kar ji daje zagon tudi pri vodenju DPM Šentilj, kjer so leta 2011 prav pod njenim vodstvom oživili delovanje društva. Še več, uspelo jim je združiti krajane Šentilja in z različnimi prireditvami pripeljati mesto na vas. Njihove prireditve so množično obiskane, pri pripravi programa pa upoštevajo tako želje otrok kot njihovih staršev. Druga je priznanje prejela Lidija Hartman Koletnik, prostovoljka z izjemnim občutkom za socialna vprašanja. Ob službi na velenjskem Centru za socialno delo pa je želela svoje strokovno znanje deliti tudi prostovoljno, zato se je že leto po zaposlitvi, leta 1999, pridružila velenjski skupini, ki svetuje pri Tom telefonu za mladostnike. Lidija je aktivna tudi v odboru za humanitarnost pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Ima izreden čut za soljudi in je vedno pripravljena pomagati tistim, ki sami ne zmorejo. Njena največja nagrada je občutek, da je pomagala. Tretji nagrajenec je Peter Matko, likovni pedagog, ki je na lanski jubilejni 45. Mali Napotnikovi kiparski koloniji kot mentor mladim kiparjem sodeloval že 38 leto zapored. Z novim letom se je upokojil kot učitelj, na kolonijah pa bo kot prostovoljec sodeloval tudi v prihodnje. Sodelovanje na koloniji, ki teče v ritmu mladosti, dlet in kladiv, mu je vedno veliko pomenilo. Ponosen je, ker so po njegovim mentorstvom nastale številne umetnine mladih kiparjev. Tudi pri njegovi (sedaj že nekdanji) šoli Gustava Šiliha, so tudi na njegovo pobudo postavili forma vivo z umetninami mladih kiparjev, ki so nastali prav na v svetu in pri nas edinstveni koloniji, ki se je obdržala kljub številnim spremembam v šolstvu in družbi.
