Včeraj zjutraj, malo za tem, ko se je prebudil dan, se je nad velenjskim nebom, prav nad tvojo hišo, narisala čudovita mavrica. Pravzaprav sta bili dve, ena nad drugo. Kot da bi se nebo pripravljalo, da te, dragi Bojan, pospremi na drugo stran mavrice.
Ni besed, ki bi opisale, kako se počutimo ob tvojem odhodu. Oživeli so spomini, ki še dolgo ne bodo zbledeli. Zato, ker si bil velik človek, s posluhom za sočloveka. Zato, ker si bil načelen, a ob tem nikoli nisi pozabil na vizijo razvoja za mesto in dolino, ki je bila tvoj in naš dom! Rahločuten si bil do otrok, ljudi v stiski. Vedno si znal podpreti dobre ideje. Vsem nam si bil tudi prijatelj, ne le župan.
Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje te bomo neizmerno pogrešali! Kot župana in prijatelja. Kot človeka z veliko začetnico.
Tanji, Mitju in vsem tvojim najbližjim izrekamo globoko in iskreno sožalje!
